Prišlo je obdobje, ko sem ugotovila, da se moram začeti gibati. Ker pa sem človek, da ne bom telovadila sama, ker se mi enostavno ne da, sem morala najti pravo rešitev. Prišla sem do ideje, da bi lahko trikrat na teden šla na naš bližnji hrib. Spomnila sem se na prijateljico, ki zelo rada hodi v hribe. Tako sem jo povabila in ona je seveda bila takoj zato.
Preden sem šla po prijateljico, sem se spomnila, da bi še kako pasala na vrhu kava. Tako sem jo pripravila in nalila v steklenico. To je bilo moje presenečenje na vrhu. Odpravili sva se zgodaj zjutraj, tako da sva se izognili vročini. Seveda je bilo naporno, ker nisem bila vajena takšnih pohodov. To je bil moj prvi takšni pohod. Prijateljica me je vzpodbujala, da nisem imela preveč počitkov. Tako sva hodili 40 minut, kar je čisto nekaj normalnega. Na vrhu pa sva se spočili. No, seveda je bila kava res veliko presenečenje. Prijateljica tega res ni pričakovala. Tako sem jo presenetila. Na vrhu je bil še en par in tudi njima sem ponudila kavo, ki sta jo z veseljem spila. Lahko vam povem, da kava na vrhu hriba prav paše.
Nato sva se vrnili v dolino in dogovorili, da bova redno hodili v hribe. Jaz sem seveda bila prva, ki dala to idejo. Prav dobro sem se počutila po prvem pohodu. Ne bom rekla, da nisem bila utrujena in da pohod ni bil težak. Vse to je bilo, ampak vseeno imam občutek, da sem nekaj naredila zase in za svoje telo. To pa je to kar šteje. Naslednjič bo očitno kava na drugem hribu, ker sva obe odločeni, da ne bova vedno hodili po isti poti. Cil je, da se redno gibljem saj trikrat na teden, ker to moje telo trenutno še kako potrebuje.